S kolesom v Peking

Zasavski ultramaratonec Radovan Hilarij Skubic namerava s kolesom v Peking. V 48 dneh namerava prekolesariti 14500 kilometrov. Tako piše v Delu prejšnji torek. »Ta je pa kampeljc« sem si mislil. Preračunal sem, toje  zajetnih 302 kilometra na dan. Ultramaratonec bo kolesaril deset ur na dan s povprečno hitrostjo 3o kilometrov na uro. Potem sem bral naprej. O njem bodo na poti do Pekinga kar tri vozila s štirimi spremljevalci. Zamislil sem se. Načrtovani podvig se mi zdi nesmiselen in brez potrebe. Stroški dolgega kolesarjenja do Pekinga bodo znašali, ocenjujem takole čez palec, okrog 100 000 evrov, mogoče še več. Od kod velika sredstava, kdo bo prikrajšan?

Podoba kolesarja , ki se poti in peha z biciklom med tremi avtomobili, se mi zdi idejno sprevržena in brez smisla. Izničuje osnovno idejo kolesarjenja kot altrnativo motornemu transportu. V času vse bolj izpostavljenih ekoloških problemov spremambah klime itn so take nepotrebne vožnje od Ljubljane do Pekinga in nazaj več kot vprašljive. Gre za simbolni vidik takega početja. Kdor vozi dan za dnem po 300 kilometrov na dan se mu možgani skisajo. Goni in bulji pred sebe na cesto. Kje in kod vozi je v bistvu čisto vseeno. Stiki z lokalnim prebivalstvo, ogledi zanmenitosti in pokrajine so od takega kolesarjenja oddaljeni kot studenci Nila. V bistvu bi bilo čisto vseeno, če bi vozil v krogih okrog Šmarne gore.

Naj povzamem: nameravano akcijo ultramaratonca odsvetujem. Če že mora s kolesom v Peking naj gre na pot sam, vsak dan naj prevozi kakšnih sto kilometrov. V takem tempu bo lahko komuniciral z okolico, dogodivščin bo imel na pretek, na koncu bo lahko o svojem potovanju napisal knjigo. Potovanje bi trajalo  trikrat dalj, pa kaj, imelo v sebi nekaj herojske in romantične  naravnanosti. Stroški bi bili desetkrat manjši.

Ekspedicija, tako piše v časopisu, naj bi s seboj vozila slovensko zastavo in rudarsko svetilko. Kaj naj bi s temi artikli počeli v Pekingu mi ni jasno. Kdo bi jih prevzel, kam jih bodo potem dali? Vsekakor bi bilo mnogo ceneje, če jih pošlje v Peking po pošti.

 

Janez Suhadolc

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *