LES JE LEP

Strokovni pa tudi nekoliko manj strokovni javnosti je znano, da se precej ukvarjam z lesom.

Iz lesa izdelujem različne stvari, največ naredim stolov. Različni ljudje mi večkrat pripominjajo, da imajo radi les: »Les je lepa, naravna in prijetnatvarina, » še dodajo. »Kaj pa drevesa, » jih vprašam, »ali imate drevesa tudi radi?» Seveda imajo radi tudi drevesa, pa gozdove, naravo nasploh. Drevesa so živa bitja. Po mojem mnenju so drevesa najimenitnejši predstavniki botaničnega sveta. Les, lesna tvarina in leseni izdelki so posmrtni ostanki nekdanjih živih bitij. Kdor ima rad drevesa in les, izkazuje hkrati ljubezen do živega in preminulega. Odnos je ambivalenten. Kadar delam v svoji mizarski delavnici, mi večkrat pride na misel, da drezam po neke vrste kadavrih. To ni posebno prijeten občutek.

Tolažba, češ »… saj tudi drugi tako delajo!« je bolj kisle narave, posebno še, ker individualisti radi prisegamo na nepopulistične vedenjske vzorce.Tako ali drugače, posamezniki imajo do lesa pogosto sentimentalen odnos. Če bi se le dalo, bi imeli okrog sebe radi čim več stvari iz lesa. Na splošni občestveni ravni je to prazno govorjenje. Za aktualno civilizacijsko normo je les sorazmerno nepomembna tvarina, natančneje povedano, je zmeraj bolj nepomembna tvarina.

Continue reading LES JE LEP

Za pravo versko svobodo



Vse, ki so se oglašali z različnimi besedili pod tem naslovom, bi rad opozoril na pojem »družbene pogodbe«. Sam izraz je prvi definiral in opisal J.J.Rousseau v 18. stoletju, vendar  so različne oblike družbene pogodbe prakticirale  vse kolikor toliko organizirane človeške združbe. Običajno govorimo  o družbeni pogodbi v posamezni državi. Družbena pogodba kot podpisan dokument ne obstoja, razumevala naj bi se po naravi stvari. Ustava, zakoni, predpisi, uredbe, pravila in podobno  so lahko del družbene pogodbe. Kljub temu ostaja  cela vrsta stvari in pojmo v, ki so v okviru družbene pogodbe »razumejo same po sebi«. Družbena pogodba se s časom spreminja. Včasih je bilo samo po sebi umevno, da služijo zdravi mladi moški prebivalci države vojaški rok. Tega ni več. Imamo poklicno vojsko. Imamo tudi vojakinje, tudi tega včasih ni bilo. Do vladavine prosvetljene cesarice Marije Terezije je družbena pogodba  tudi na Slovenskem obsegala tlačanstvo. Itn. V zadnjem času se spreminja družbena pogodba v zvezi z življenskim partnerstvom, beseda poroka se, na primer, zmeraj manj omenja.

Družbena pogodba določa odnos med posameznikom in državo.   Natančneje povedano: regulira nasprotja med posamezniki in splošno naravnanostjo države.  Državo izvaja, vsaj v našem evropskem okolju, demokratično določena vlada.  Solidarnost je mogoče ena najbolj temeljnih lastnosti družbene pogodbe: vsi za enega, eden za vse.  Zdravstvo, šolstvo, pokojnine, kultura, znanost, šport…so pojmi, kjer vidik družbene pogodbe prihaja do polne veljave. Spremembe družbene pogodbe po načelu :«Jest sm se pa neki zmislu« so nevarne in se v zgodovini niso obnesle. Kolektivizacija kmetijstva po Oktobrski revoluciji  (sprememba družbene pogodbe !) v bivši SSSR je povzročila lakoto in smrt milijonov prebivalcev . Pri nas se je v zadnjih letih naredilo na desetine novih občin, kar se v praksi menda ne obnese najbolj, ampak pet ljubljanskih mestnih občin se je združilo v eno samo mestno občino. To je precej protislovno  prakticiranje (razsodnih?) upravljalcev države. No, milijone sestradancev v SSSR in novih  slovenskih občin vendarle ne bi rad po usodnosti primerjal med seboj! V skladu z veljavno družbeno pogodbo država širokogrudno podpira, na primer, ljubljansko opero, za ansambel Slavka in Vilka Avsenika ni dala nikoli niti ficka. Za gostovanje Newjorške filharmonije je denar, za gostovanje pokojnega Michaela Jacksona ga ni bilo in tega gostovanja (tudi zato) ni bilo.

Continue reading Za pravo versko svobodo