Kitajka, Francoz, Nemec in jaz

BalerinaMed popotnimi kolesarji je precej znana Obdonavska kolesarska pot. Velikokrat se navaja kar nemški izraz Donauradweg, čeprav teče Donava, kot je znano, poleg Nemčije in Avstrije tudi skozi Slovaško, Madžarsko, Hrvatsko, Srbijo, je mejna reka med Bolgarijo in Romunijo in se z razsežno delto izliva v Črno morje v Romuniji. Severni krak delte se nekoliko dotakne Moldove in meji na Ukrajino. Jaz sem v prejšnjih letih že prekolesaril to kolesarsko pot od Donaueschingena, kjer ta reka izvira, do Beograda. Letos poleti sem prevozil še zadnji del te kolesarske poti, ki obsega tele glavne postojanke: Beograd, Smederevo, Požarevac, Veliko Gradište, Donji Milanovac in Kladovo v Srbiji in potem Turnu Severin, Calafat, Corabia, Turnu Magurele, Zimnicea, Giurgiu, Oltenita, Calarasi in Constanta v Romuniji. V Constanti ob Črnem morju je bil konec in zaključek te dolge poti. Od Beograda do Constante je skoraj 1000 kilometrov. Na poti je bila seveda največja atrakcija znana rečna ožina Đerdap, po naše so to Železna vrata, po romunsko Portilla de fer. Na potovanju se mi ni zgodilo nič neprijetnega. S kolesom nisem padel, nihče me ni napadel, okradel ali kaj podobnega. Odmisliti je treba pogoste težave s predrtim kolesom, ki zmeraj spremljajo take podvige. In vendar, ja, in vendar se je na poti odvil tenkočuten in včasih skoraj neverjeten ljubezenski zaplet, katerega edini udeleženci so bili Kitajka, Francoz, Nemec in Slovenec – to se pravi moja malenkost, tudi kronist in zapisovalec dogodkov, kakor so se zgodili vzdolž kolesarske poti letos poleti, se pravi leta 2013, iz Beograda do Constante ob Črnem morju.

Continue reading Kitajka, Francoz, Nemec in jaz

Danes z avtomobilom še zadnjič mimo Nebotičnika

Ob tem naslovu me spomin zanese v leto 1961. Takratna Titova sedaj Slovenska cesta je doživela korenite neusmiljene gradbeno urbanistične posege. Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa (!) je bila podrta Koslerjeva graščina, Bonačeva hiša in Wurzbachova hiša. Čez leta posledično še Šumi. Narejene so bile bolestne arkade pri čemer je bila uničena prelepa knjigarna bivše Nove založbe in kasnejše DZS. Premogla je, med drugim zgrafite Franceta Kralja na špaletah izložbenih oken. Z arkadami je bila pohabljena  prelepa Nemška hiša. Nič manj bedaste so arkade v Goprjupovi hiši in pod bivšo uršulinsko šolo. Sfriziran je bil Kongresni trg. »Prirejeno« je bilo Plečnikovo vhodno stopnišče v Uršulinsko cerkev. Vsega, kar je obsegala ta divjaška »ureditev« takratne Titove ceste ne kaže naštevati. Namig za akcijo je prišel po vsej verjetnosti »od zgoraj«. Da je pri tem divjaškem posegu držala svečo urbanistično arhitekturna stroka se razume samo po sebi.

Continue reading Danes z avtomobilom še zadnjič mimo Nebotičnika