Danes z avtomobilom še zadnjič mimo Nebotičnika

Ob tem naslovu me spomin zanese v leto 1961. Takratna Titova sedaj Slovenska cesta je doživela korenite neusmiljene gradbeno urbanistične posege. Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa (!) je bila podrta Koslerjeva graščina, Bonačeva hiša in Wurzbachova hiša. Čez leta posledično še Šumi. Narejene so bile bolestne arkade pri čemer je bila uničena prelepa knjigarna bivše Nove založbe in kasnejše DZS. Premogla je, med drugim zgrafite Franceta Kralja na špaletah izložbenih oken. Z arkadami je bila pohabljena  prelepa Nemška hiša. Nič manj bedaste so arkade v Goprjupovi hiši in pod bivšo uršulinsko šolo. Sfriziran je bil Kongresni trg. »Prirejeno« je bilo Plečnikovo vhodno stopnišče v Uršulinsko cerkev. Vsega, kar je obsegala ta divjaška »ureditev« takratne Titove ceste ne kaže naštevati. Namig za akcijo je prišel po vsej verjetnosti »od zgoraj«. Da je pri tem divjaškem posegu držala svečo urbanistično arhitekturna stroka se razume samo po sebi.

Continue reading Danes z avtomobilom še zadnjič mimo Nebotičnika