Category Archives: Arhitektura

Zakaj študij arhitekture odsvetujem ali: Vse najlepše hiše so že narejene

 Prolog

Janez Suhadolc
Janez Suhadolc

Bolj ko prihajam v leta, bolj se zdim sam sebi nazadnjaški in konservativen. Tudi okolje v katerem se gibljem, tako se mi zdi, ima o meni podobo mnenje. Kot arhitekt sem do  moderne arhitekture zadržan. Saj ne gre, da bi z enakim vatlom vsevprek  vse metal v isti koš, pa vendar, moderna arhitektura se mi zdi dolgočasna, vse manj me zanima. Skeptičen sem do stila, ki proglaša dolgčas in puščobo za vrlino in celo lepoto.

Uvod

Pred štirimi leti sva s študentko Tjašo Majdič narisala pročelje treh okenskih osi  palače nove Narodne in univerzitetne knjižnice znane pod kratico NUK 2. Pokazal sem osnutek na katerem je bilo vse bistvo stavbe zapopadeno dekanu in znanemu arhitektu Petru Gabrijelčiču. Zavzdihnil je: »Suhi, če bi iz tega osnutka naredil morebitni natečaj za NUK (takrat se še ni vedelo, da bo razpisan ponoven razpis za to stavbo, na prvem razpisu je zmagal Marko Mušič), bi ga žirija prvih pet minut odnesla v najbolj temačen kot!« Potem se je zamisli:« Suhi, lepih hiš se ne projektira več, vse najlepše hiše so že narejene

Zamislil sem se, šel sem vase, kot se temu reče. Začel sem primerjati ljubljansko arhitekturno produkcijo do začetka Druge svetovne vojne s podobnimi stvaritvami, ki so nastale po končani Drugi svetovni vojni. Continue reading Zakaj študij arhitekture odsvetujem ali: Vse najlepše hiše so že narejene

SVETOVNI DOGODEK NA KONGRESNEM TRGU

Na vrhu garaž , ki so bile izvotljene pod Kongresnim trgom, bo 3. julija orjaška glasbena prireditev. Za slavnostni začetek Ljubljanskega poletnega festivala bo na sporedu znamenita Mahlerjeva Simfonija tisočev.  In res, nastopilo bo kar 1100 glasbenikov, zboristov in solistov.  Za več kot tisoč nastopajočih bo postavljena posebna tribuna. Za obiskovalce bo na voljo  4000 stolov, 11000 naj bi bilo stojišč med drevesi v parku. Na spektakularnem koncertu naj bi bilo 15 000 poslušalcev in gledalcev. Glasbeni poznavalci imajo najrajši koncerte v dvoranah, kjer pride do veljave dvoranska zvočna odmevnost od sten prostora. Koncertov na prostem ne cenijo  preveč  zato, ker se na prostem zvok izgublja brez povratnih odmevov na vse strani. Zvok naj bi bil zadušen. Kako naj bi solisti in ostali izvajalci obvladali celoten Kongresni trg  mi ni jasno, najbrž bo potrebno ozvočenje. To pri izvajanju klasične glasbe ni zaželjeno.  Simfonija tisočev  je verjetno najzahtevnejše klasično simfonično delo. Mahlerjeva ustvarjalnost in seveda tudi Simfonija tisočev je že dolgo uveljavljena  in visoko cenjena. Je preizkusni kamen zmogljivosti posameznega kulturnega okolja. Nič ni narobe , če se zahtevnega dela lotevamo tudi na Slovenskem. Pa vendar, v  okoliščinah na Kongresnem trgu bo šlo bolj za spektakel, kot za prisluškovanje pretanjeni  simfonični glasbi. No, ja, ljubitelji spektaklov bodo prišli na svoj račun, jaz se bom tem u »svetovnemu glasbenemu dogodku« izognil. Continue reading SVETOVNI DOGODEK NA KONGRESNEM TRGU

Bi radi ljubljansko tržnico uničili na horuk?

Blaž Kandus, u.d.i.a., Kombinat d.o.o., Ljubljana  je eden od projektantov podzemnih garaž tam, kjer je ljubljanska Tržnica. V Ljubljani je več tržnic. Samo ena tržnica je tista, ki jo pišemo z veliko začetnico. Že kar na začetku moram bridko zavzdihniti. Če je načrtovanje tako skromno, kot je okorno pisanje v Delu (PP poštni predal 30.10.2009), potem se Tržnici res ne obeta nič dobrega. In res, pred dnevi je bil objavljena njihova vizija (rendering, kot se temu po novem reče)  na »prenovljeno« Tržnico z novim prizidkom k Mahrovi  hiši.

Continue reading Bi radi ljubljansko tržnico uničili na horuk?

Kdaj je bila Ljubljana najlepša?

Jaz se imam za arhitekta. To, kar se v arhitekturi piše z veliko začetnico, so umetniške stvaritve. Kakšni tehnični in uporabnostni vidiki pozidave so seveda lahko usodni in pomembni, nimajo pa v bistvu z Arhitekturo skoraj nobene povezave. Če ima stavba veliko število stanovanj, če smiselno delujejo kanalizacija, vodovod, električna napeljava…če je okrog nje in mogoče celo pod njo zadostno število parkirnih prostorov, to še ne pomeni, da je zato taka stavba  kakšna dobra Arhitektura.

Včasih me kdo vpraša, če je Ljubljana lepo mesto. Običajno odgovorim, da je bila Ljubljana vsekakor zelo lepo mesto, da pa je, kakršno je, še zmeraj vredno ogleda. Dodam še, da je na svetu precej mest, ki so lepša od Ljubljane in veliko takih, ki se z Ljubljano ne morejo primerjati. Na splošno velja, da je podoba Ljubljane vsak dan slabša, manj lepa je, če hočete. To je bridko spoznanje.

Rojen sem bil leta 1942, kritično sem začel gledati okrog sebe, ko mi je bilo približno l5 let.  Od takrat gre z mojim rodnim mestom v glavnem samo navzdol. S tem nočem reči, da v zadnjih petdesetih letih ni bilo narejen  nobene lepe stavbe, tega sploh ne, so, celo precej jih je, mnoge od njih kot arhitekt visoko cenim, a so v povodnji vsakršne gradbeniške povprečnosti in nemarščine bolj ali manj zgubljene.

Continue reading Kdaj je bila Ljubljana najlepša?

STADION

Ob nakupu srajce, čevljev, klobuka ali kakšnega drugega kosa oblačil bi bili najbrž presenečeni, če bi vas prodajalec opozoril, da je vse našteto dovoljeno nositi le štirikrat na leto. Avtomobila, s katerim bi se smeli le štirikrat na leto voziti prav tako ne bi hoteli. Tudi stanovanja, v katerem bi smeli prebivati le štiriktat na leto najbrž ne bi hoteli imeti. Posebno presenečeni bi bili, če bi vas morebitni prodajalec opozarjal, da ste sicer ob morebitnem nakupu dolžni dan na dan skozi celo leto vzdrževati ponujeno stanovanje. Kaj se to pravi imeti stanovanje, ga vzdrževati celo leto, stanovati pa bi smeli le štiri dni na leto, no, ja, mogoče celo nekoliko več – pet ali šest dni, to ni važno, leto ima , kot vemo, 365 dni? Takih oblačil, avtomobilov in stanovanj nihče ne bi maral, sama pomisel na kaj takega bi se zdela velikanski večini mojih rojakov smešna in brez pomena.

Nekateri v nogometni šport zagledani Slovenci  zahtevajo nov velik nogometni stadion. Nekdaj Orlovski, sedaj Centralni stadion za Bežigradom iz leta 1925 naj bi več ne zadoščal, bil naj bi nefunkcionalen, v slabem stanju, predvsem pa naj bi bil premajhen. Nogometna Slovenija naj bi potrebovala mnogo večji stadion, tak, za 30 do 40 tisoč ljudi. Mislim, da pretiravajo. Centralni stadion za Bežigradom je le redkokdaj zaseden. Kadar igra Olimpija se zbere nekaj sto ljudi, na prestižnih tekmah z nogometaši iz Maribora morda nekaj tisoč. Včasih, zelo redkokdaj, je na stadionu še kakšna druga prireditev. Iz zadnjega časa se spominjam koncerat družine Kelly in ansambla Sidharta. Stadion je bil ob obeh prireditvah skoraj poln, čisto zaseden pa vendarle ni bil. Koncert Michaela Jacksona je bil odpovedan, menda zato, ker v predprodaji kart ni bilo dovolj zanimanja za prireditev. Stadion je sorazmerno poln le ob mednarodnih kvlifikacijskih tekmah Slovenije za svetovno ali evropsko nogometno prvenstvo. Nazadnje je bilo to v jeseni preteklega leta ko je Slovenija izgubila na Centralnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani s Hrvaško 1: 0. Takrat je bil stadion res poln, mogoče je kdo ostal brez vstopnic. Takih tekem je sorazmerno malo, mogoče so tri do štiri na leto. Novi stadion bi tako morada potrebovali tri do štirikrat na leto. In tako se mi je naredila primerjava na začetku tega spisa. Imeti in vzdrževati ogromen objekt, kar bi novi stadion gotovo bil, za uporabo štirikrat na leto je velik luksus. V naši državi manjka cel kup prepotrebnih stvari, ki bi jih nujno potrebovali 365 dni na leto. Vsega ne bom našteval. Med drugim nam manjkajo centralne čistilne naprave za odpadne vode v večini slovenskih mest, tudi v Ljubljani. Ne predstavljam si glavnega mesta naše države z imenitno novo nogometno areno in obenem brez omenjene komonalne naprave. Tom bi bila navadna civilizacijska pomota. Za profesionalni nogomet in dogajanja ob nogometu se zanima sorazmerno malo mojih rojakov, serjemo ga pa vsak dan vsi!