Category Archives: Eseji

Kemija v gimnaziji

V roke mi je prišla knjiga Andrej Smrdu: KEMIJA / Snov in spremembe 3; Učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Na gimnazijsko kemijo v mojih časih imam lepe spomine. Kemija je bila prijazen, prijeten in zanimiv predmet, mislim, da se marsičesa še dandanes spominjam. Poleg teoretičnih osnov kemije smo se podučevali o kemiji vsakdanjega življenja, pridobivanju in rabi posameznih elementov in spojin, poudarjen je bil velikanski pomen kemije za vsako gospodarstvo. Nekoliko smo vstopili v svet kemijske tehnologije in industrije, posebej še tiste na Slovenskem. Obiskali smo kemično tovarno v Hrastniku in tovarno v Rušah. No, sem si mislil, me zanima, kaj se danes poučuje v naših gimnazijah pod tem naslovom.

Continue reading Kemija v gimnaziji

LES JE LEP

Strokovni pa tudi nekoliko manj strokovni javnosti je znano, da se precej ukvarjam z lesom.

Iz lesa izdelujem različne stvari, največ naredim stolov. Različni ljudje mi večkrat pripominjajo, da imajo radi les: »Les je lepa, naravna in prijetnatvarina, » še dodajo. »Kaj pa drevesa, » jih vprašam, »ali imate drevesa tudi radi?» Seveda imajo radi tudi drevesa, pa gozdove, naravo nasploh. Drevesa so živa bitja. Po mojem mnenju so drevesa najimenitnejši predstavniki botaničnega sveta. Les, lesna tvarina in leseni izdelki so posmrtni ostanki nekdanjih živih bitij. Kdor ima rad drevesa in les, izkazuje hkrati ljubezen do živega in preminulega. Odnos je ambivalenten. Kadar delam v svoji mizarski delavnici, mi večkrat pride na misel, da drezam po neke vrste kadavrih. To ni posebno prijeten občutek.

Tolažba, češ »… saj tudi drugi tako delajo!« je bolj kisle narave, posebno še, ker individualisti radi prisegamo na nepopulistične vedenjske vzorce.Tako ali drugače, posamezniki imajo do lesa pogosto sentimentalen odnos. Če bi se le dalo, bi imeli okrog sebe radi čim več stvari iz lesa. Na splošni občestveni ravni je to prazno govorjenje. Za aktualno civilizacijsko normo je les sorazmerno nepomembna tvarina, natančneje povedano, je zmeraj bolj nepomembna tvarina.

Continue reading LES JE LEP

Usoda umetnikov in politika

V letih pred drugo vojno napiše Oton Župančič (1878-1949) pesem Peterček mi vsi smo tvoji. Ob prihodu Italijanov v Ljubljano jih sprejme z besedami: »Vi, ki nam prinašate tisočletno rimsko kulturo…«. Med vojno je bil povečini v sanatorijih. V partizane bi šel le pod pogojem, da ga tja spremi močna in zanesljiva domobranska eskorta!  V podporo OF napiše zbirko pesmi Zimzelen pod snegom, ki izide leta 1945. Ko partizani prikorakajo v Ljubljano, jih na balkonu Univerze pričaka – Oton Župančič. Imel je veličasten pogreb z vsemi mogočimi častmi.

Continue reading Usoda umetnikov in politika

Vozi me vlak v daljave

Pred dnevi sem kupil na bolšjem sejmu »Mali žepni vozni red« iz leta 1938. Kupil sem železniški vozni red po takratnih slovenskih progah. Leta 1938, pred  skoraj tričetrt stoletja,  je odpeljal vlak iz Ljubljane proti Zidanemu mostu ob 4.40. V Zidani most je pripeljal ob 5.45. Za pot je potreboval eno uro in 5 minut. Imam tudi letošnji vozni red Slovenskih železnic. Vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 4.50 pripelje v Zidani most ob 5.54. Za pot potrebuje eno uro in štiri minute. Aktualen  vlak je za eno minuto hitrejši od tistega pred več kot 70 leti !!!  Leta 1938 je odpeljal vlak v Novo mesto ob 5.22 in je prispel na cilj ob 7.40. Za pot je potreboval dve uri in 18 minut. Letos krene na pot proti Novemu mestu vlak ob 4,35 in pripelje na cilj ob 6.53. Vozi dve uri in 18 minut, natančno toliko kot je vozil vlak na tej progi pred 71 leti!

Continue reading Vozi me vlak v daljave