Kemija v gimnaziji

V roke mi je prišla knjiga Andrej Smrdu: KEMIJA / Snov in spremembe 3; Učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Na gimnazijsko kemijo v mojih časih imam lepe spomine. Kemija je bila prijazen, prijeten in zanimiv predmet, mislim, da se marsičesa še dandanes spominjam. Poleg teoretičnih osnov kemije smo se podučevali o kemiji vsakdanjega življenja, pridobivanju in rabi posameznih elementov in spojin, poudarjen je bil velikanski pomen kemije za vsako gospodarstvo. Nekoliko smo vstopili v svet kemijske tehnologije in industrije, posebej še tiste na Slovenskem. Obiskali smo kemično tovarno v Hrastniku in tovarno v Rušah. No, sem si mislil, me zanima, kaj se danes poučuje v naših gimnazijah pod tem naslovom.

Knjiga je učenjaška natezalnica, intelektualni mučilni pripomoček, učbenik, ki zagotovo priskuti kemijo in vse kar spada zraven, večini gimnazijcev za vse večne čase. Da ne bo kaj narobe: vse, kar piše v knjigi, je zagotovo res, vendar v okolju sedemnajstletne ali osemnajstletne srednješolske mladine učinkuje bizarno, kot poslovalnica NLB na Luni. Besedilo celotne knjige, no, skoraj celotne knjige, je zaporedje pomensko nedoločljivih sklopov besed. Med njimi je na stotine različnih kemijskih izrazov in zapletenih formul, večinoma gre za razne organske spojine. V knjigi je, na primer na strani 99, možno prebrati tole podčrtano besedilo:

Pri oksidaciji primarnih alkoholov nastanejo aldehidi in nato karboksilne kisline, pri oksidaciji sekundarnih alkoholov pa ketoni. Oksidacija terciarnih alkoholov poteka le pri ostrih reakcijskih pogojih s prekinitvijo vezi med ogljikovimi atomi. Tollensov in Fehlingov reagent sta šibka oksidanta, ki reagirata z aldehidi, ne pa tudi s ketoni. S hladno bazično raztopino KMnO4 oksidiramo alkene v diole, z bazično raztopino klora, broma ali joda pa oksidiramo metil ketone do karboksilne kisline in haloforma. Alkilbenzen lahko oksidiramo v benzojsko kislino.  

Kot sem že omenil je besedilo podčrtano, torej mora biti zelo pomembno. Le kaj je tako usodnega v dejstvu, da »alkilbenzen lahko oksidiramo v benzojsko kislino«? Zakaj sta alkilbenzen in benzojska kislina tako pomembna, da ju mora poznati najstniška mladina, ni znano. Kaj je poanta »karboksilne kisline«? O tem knjiga molči. Kdor zna besedilo na pamet od besede do besede, dobi, razumljivo, odlično (5) oceno. Kot vemo, imajo v gimnaziji ocene od 1 do 5. Postavlja se vprašanje, kaj je lahko kriterij za prav dobro (4) oceno pri obravnavani »tvarini«. Kaj pa, če dijak odgovori takole:

Pri oksidaciji primarnih alkoholov nastanejo aldehidi in karboksilne kisline, pri oksidaciji sekundarnih pa ketoni. Oksidacija terciarnih poteka le pri ostrih reakcijskih pogojih s prekinitvijo vezi med atomi. Tollensov in Fehlingov reagent sta oksidanta, ki reagirata z aldehidi, ne pa s ketoni. S hladno bazično ratztopino KMnO4 oksidiramo diole, z bazično raztopino klora, broma ali joda pa oksidiramo ketone do karboksilne kisline in haloforma. Alkilbenzen oksidiramo v benzojsko kislino.

Pri tem besedilu sem opustil približno četrtino besed. Učenec bi za tak odgovor moral dobiti prav dobro (4) oceno. Besedilo je sicer krajše, vendar strukturalno prav nič ne odstopa od originalnega teksta.

Pri oksidaciji primarnih aldehidov nastanejo ketoni. Oksidacija poteka le pri reakcijskih pogojih. Tollens in fehling sta oksidanta, ki reagirata s hladno bazično raztopino. Z bazično raztopino klora, pa oksidiramo ketone do karboksilne kisline. Alkilbenzen oksidiramo v kislino.

Pri besedilu sem spustil približno pol besed ne da bi mu poseg preveč škodoval. Zadostovalo naj bi za oceno dobro (3).

Pri oksidaciji nastanejo ketoni. Oksidacija poteka pri pogojih oksidanta, ki reagira s ketoni. S hladno raztopino klora oksidiramo  alkilbenzen.

Tole je za zadostno (2) oceno.

Dijak, ki bi znal še manj bazičnega besedila, recimo, da bi bil kar tiho, bi dobil nezadostno (1) oceno. Zelo resno postavljam vprašanje: »Je dijak, ki zna na pamet: »Pri oksidaciji primarnih…«, res bolj učen in bolj pameten kot tisti, ki bi bil preprosto tiho?« Moj odgovor je nedvoumen. Bolj pameten bi bil dijak, ki bi bil tiho. Tiho bi dopovedoval, da se ne gre znanstvenih prismodarij v srednji šoli.

Na strani 51 so kemijske formule in imena tehle aromatskih spojin: 1,2-diklorobenzen; 1,3-difluorobenzen; 1,2,4-triklorobenzen; 1,2,4-trinitrobenzen; 1-bromo-3-fluorobenzen; 1-kloro-4-nitrobenzen; 2,4-dikloro-1-nitrobenzen; 1,4-dikloro-2-nitrobenzen; 3-bromotoluen; 3-nitrobenzojska kislina; 3-kloranilin; 2,5-diklorofenol; 4-kloro-2-metilbenzojska kislina; 3,4-diaminobenzaldehid; 2-kloro-5-nitroanilin; 4-bromo-3-klorofenol. Na naslednji strani se nabor formul podobnih spojin še razširi. Avtor knjige pripominja, da je aromatskih spojin še veliko več, navaja le najvažnejše. Kaj naj rečem? Vse spojine so vezane na benzenski obroč. Čisto dovolj bi bilo, če bi knjiga informirala dijake, da se na benzenski obroč vežejo različni elementi in elementne skupine, da so aromatske spojine strupene in rakotvorne, veliko jih je, nekatere so pomembne v kemijski industriji. Veliko teh spojin generirajo dizel motorji. Ker smo resen avtomobilski narod, so zato naša pljuča z aromatskimi spojinami v vsakdanjem stiku.

Poglavja se zaključujejo z rubriko »Zapomni si«. Med devetnajstimi odstavki take rubrike na strani 59 si je treba zapomniti, recimo, naslednje: »Adicije (halogeniranje, hidrohalogeniranje, hidrogeniranje in hidriranje) potekajo tudi na alkine.« Ali pa: »Cis-trans (geometrijska) izomerija je podvrsta stereoizometrije. Opazimo jo pri nekaterih alkenih. Cis-trans (geometrijska) izomera se razlikujeta v razporeditvi atomov oz. skupin, vezanih na ogljikova atoma ob dvojni vezi.«

Tako in podobno gre v knjigi »Kemija za 3. letnik gimnazije« na 180 straneh. Da je med besedilom cel kup zapletenih formul se razume samo po sebi. Zanimalo bi me, če bi avtor knjige znal pravilno napisati formule za: propanojsko kislino, etil metanoat, butan-1-ol, butanon, butanal in dietil eter (glej stran 93)? Črke in vezi v teh zapletenih formulah so za vsak slučaj opremljene še z nekimi pikami in potem še malimi grškimi črkami delta + in delta -. Nekaj strani naprej, natančneje na strani 101, je mladež poučena še o redukcijah z katalizatorji: natrijev tetrahidridoboratom in litijevim tetrahidridoaluminatom. Reducira se: propanon, propanojska kislina, metil propanoat in propanamid. Spoštovani bralci, kar zardevajte od sramu, če ne poznate teh spojin in njihovih redukcij. V tretjem letniku gimnazije bi pri kemiji seveda padli, na maturi tudi!

S knjigo (najbrž) ni samo po sebi nič narobe. To je znanstvena knjiga. Zahtevnost in akademski nivo knjige sodi na univerzo. Je za študente, ki so si izbrali kemijo za življenski izziv in poklic. Srednja šola ni znanstvena ustanova, je pa prav, če dijaki o kakšni znanosti, na primer kemiji, kaj slišijo in vejo. To, kar zvejo iz knjige, je v srednješolskem okolju priskutna znanstvena latovščina. Čisto vseeno bi bilo, če bi se dijaki pri kemiji učili na pamet telefonski imenik ali slovensko ustavo.

Mislim, da pri predmetu Kemija v srednjih šolah strašijo in morijo z opisanimi znanstvenimi kozlarijami dijake že več kot deset let. Kakšna orjaška izguba časa in koliko sredstev gre v nič pri tem predmetu, če se sešteje vse to ničvredno dogajanje? Za dijake bi bilo brez dvoma koristneje, če bi ta čas porabili, denimo, za čiščenje bregov vodotokov ali kaj podobnega, pa še na svežem zraku bi bili. Morebitni bralci bodo pomislili, da se spravljam nad avtorja učbenika. To ni res. Avtor je napisal, kakor je vedel in znal, kakor mu je bilo naročeno in priporočeno. Trije strokovni recenzenti so jo odobrili. Predvsem pa: Strokovni svet Republike Slovenije za splošno (!) (op. J. S.) izobraževanje je na 111. seji dne 28. 2. 2008 s sklepom št. 6130 – 1/2008/14 potrdil knjigo »KEMIJA…«kot učbenik za pouk kemije v 3. letniku gimnazijskega izobraževanja. Svečo je držal še kakšen Pedagoški inštitut, Ministrstvo za šolstvo… protestiral ni Zavod za preprečevanje nasilja nad mladino.

Po opravljeni maturi bivši srednješolci sistematično pozabijo čisto vse, ampak res čisto vse, kar so se morali »napiflati« pri kemiji v gimnaziji. To vem zagotovo iz lastnega preverjanja.

Bilo je pred leti, ko sem bil še profesor prostoročnega risanja v prvem letniku na Fakulteti za arhitekturo ljubljanske univerze. Zaključna risba je predvidevala risbo zgradb Industrije apna v Kresnicah. To je kraj v Zasavju blizu Ljubljane. Zaključne risbe se v načelu izdelujejo brez moje pomoči. Med risanjem zanimivega sklopa tovarniških stavb apnenice v Kresnicah sem se zato nekoliko dolgočasil. Kar tako sem vprašal eno od študentk, če ve, kaj je apno v kemijskem smislu. Nekaj je omenjala apnenec, pa malto, rekla je, da ne ve, kakšna naj bi bila kemična sestava apna. Tudi bližnji kolega ni vedel, kakšna je kemična sestava apna. Stvar me je začela zanimati, posameznike in skupine bodočih arhitektov sem spraševal o tem, kaj je apno. Vprašal sem vsaj 60 do 70 študentov, nihče ni vedel, potem sem odnehal. Za pojasnilo in mimogrede: apnenec ali kalcijev karbonat CaCO3 se ob žganju spremeni v kalcijev oksid CaO. To delajo v Kresnicah. Z dodajanjem vode se živo apno spremeni v gašeno apno ali bazičen kalcijev hidroksid Ca(OH)2. Tako apno se uporablja za pripravo malte. Na zraku se apno počasi veže z ogljikovim dioksidom nazaj v kalcijev karbonat ali apnenec. Zato je malta sčasoma zmeraj bolj čvrsta in trdna. Meni je to vedenje samoumevno, samoumevno se mi je zdelo tudi takrat, ko sem hodil v gimnazijo davnega leta 1958 in nas je o tem podučevala pokojna profesorica Metka Brandstetter. Med drugim še zmeraj vem, da se navadni alkohol napiše s formulo CH3-CH2-OH in ne CH2-CH2-OH, kot to piše na strani 168 znane knjige.

Za prihodnje slovenske arhitekte, ki imajo z apnom vendarle kaj opravka, je apnenec in apno španska vas. Za študente prava, filozofije, komunikologije, menedžmenta…brez dvoma še toliko bolj. Srednješolci morajo vedeti kaj je, na primer, stran 162: »Cikličen nenasičen ogljikovodik (cikloalken oz. cikloalkin) z več enakimi multiplimi (dvojnimi oz. trojnimi) vezmi in stranskimi alkilnimi skupinami«. Po maturi ne ve nihče niti tega, kaj je navadno apno! Ali vedo vsaj, kaj je formula za aqua fontis ali navadno vodo?

Dijaki, starši, profesorji kemije, združite se! Zatrite tiranijo pouka kemije v gimanziji!

Janez Suhadolc, februar, 2014

 

One thought on “Kemija v gimnaziji”

  1. Spoštovani gospod Suhadolc,

    vsi smo hodili v šolo in se učili to v kar so nas prisilili in nam kot sveto podajali v učbenikih in učitelji so mahali s palico po tabli in nevidno tudi po naših možganih, skoraj pri vseh zatrli vsako trohico lastnega razmišljanja o snovi, naravi, svetu,…. niso pa nas naučili osnov za življenje. Zatrli so nam vsa čustva, uničili srce, da nas imajo lahko na špagci kot marionete in vedno bolj upravljajo, kontrolirajo naš um … seveda, če se enkrat končno ne zavemo in vsaj poskušamo stopiti ven iz tega vlaka, ki je kot … vlak v Ausschwitz… vsak ima svojo številko( davčno, zdravstveno, registrsko….) tako, da nas lahko programirajo za … Arbeit macht frei. Uradniki so vodeni od oficirskih uradnikov in ti od nadoficirskih in tako dalje do trinajstih družinskih klanov na svetu, ki brezsrčno, brez čustev upravljajo z vsem svetom. MOČ, POHLEP MANIPULACIJA
    Kar hudo mi je, ko gledam današnje otroke in njihove UČBENIKE. Samo kaj, ko tudi učitelji niso sposobni razmišljati s svojo glavo. Pridno učijo otroke o piramidah, njihovem nastanku, gradnji, zakladih :-)…. tako, da se jim že marsikateri osnovnošolček smeji. Pa matematika, fizika, kemija … super zadeve za ustvarjanje velikih glav za proizvodnjo medikamentov, cepiv in vseh mogočih dodatkov, ki nas programirajo za bodoče največje firme 13.klanov – BOLNICE, pranje in zamrznitev možganov – in proizvodnjo alzheimerjevih lutk.
    Zato tako kot ste napisal :
    Dijaki, starši, profesorji kemije, združite se! Zatrite tiranijo pouka kemije v gimanziji!
    in, da bi veliko otrokom bilo dano ohraniti osnovne vrednote svoje duše, moč premagati vsakodnevno brisanje možgan.

    želim vam en lep sončen dan in se zahvalim za moč, ki jo dajate z vašimi prispevki.

    Ksenija

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *